Znamke osmišljajo nas in naš svet – naj nas tudi zvočno (na)hranijo, nikakor siromašijo

Ob pregledu aktualnih trendov za leto 2025 v svetu znamčenja sem med ducatom naštetih izbrala: zvok v znamčenju/sonic branding kot vodilni trend, ki bo narekoval dobre primere praks tovrstnega znamčenja. Forbes je prav tako zvočno podobo znamke opredelil kot strateško vodilo pri izgradnji in negovanju identitete tržnih znamk.

V multimedijskem svetu se morda že preveč dolgo mudimo v kontekstih videa, brez poglobljenega premisleka o zvočnem znamčenju, ki lahko marsikateri znamki omogoči, da bistveno bolj učinkovito preseže klasično dinamiko vizualnih elementov, katerih nameni so vzbujanje čustev, zapomljivost, vzpostavljanje globljih povezav z občinstvom.

Tiste znamke, ki bodo na tem področju opravile domačo nalogo, tj. odlično opravile domačo nalogo, bodo nedvomno korak (ali več njih) bliže pri premagovanjih konkurenčnih ovir na že tako zasičenem trgu. Obenem ta trend potrjuje tudi sicer moje spontano vodilo, ki se ga pri negovanju druge znamke držim že dve desetletji. Pri tej znamki namreč nismo nikoli spreminjali napeva radijskega spota Lepo je v naši domovini Mladino brat. Malce po spletu okoliščin, okrnjenih sredstev, a največ pa predvsem zaradi tega: ker v poplavi glasbenih knjižnic in idej zares še nismo uspeli najti nove verzije, ki bi bila po lepem času zmagovalna in bi jo večinsko čutili. Tudi skušnjava, da se je treba mladim bolj približati, iti na modernejše, futuristične ali techno tone, niso zavihteli tehtnice v drugo smer.

Kar skušam izpostaviti, je, da včasih, ko neka stvar funkcionira, dobro funkcionira, jo je bolje pustiti pri miru in ponavljati vsakič znova in spet. Hej, nismo edini. Tudi McDonaldsov I’m Lovin’ It močno odmeva in ohranja svojo prepoznavno pozicijo že od leta 2003.

Zvok je izjemno povezan s čustvi, saj ima sposobnost vplivati na naše razpoloženje, spomine in celo fizične odzive. Kot zaprisežena bralka mislecev Frankfurtske šole naj osvetlim pomen zvočnega znamčenja tudi v duhu nekaterih njihovih tez, ki sicer o samem znamčenju niso pisali, je pa moč njihove misli o pomenu kulture, umetnosti in medijev v družbi še kako refleksivna. Herbert Marcuse je v svojem delu Eros and Civilization raziskoval potencial umetnosti, vključno z glasbo, kot sredstva za izražanje potlačenih čustev in želja. Glasba je lahko po njegovem mnenju orodje za prebijanje družbenih omejitev in uresničevanje svobode. Po drugi strani so misleci Frankfurtske šole tudi kritično opozarjali na pasti zvoka; opisovali so ga kot orodje družbene manipulacije (Adorno in Horkheimer v Dialektiki razsvetljenstva), obliko nadzora nad množicami, preusmerjanje pozornosti od družbenih problemov, utrjevanje potrošniške kulture.

Znamke osmišljajo nas in naš svet. Naj nas tudi zvočno (na)hranijo, nikakor siromašijo.

Osebno si želim, da bi znamke skozi glasbo utrjevale avtentične kontekste čustev, ki nas kot poslušalce spodbujajo k poglobljenemu dojemanju sveta, izzivanju lastnih rutin, pri čemer se radi vračamo in vsakič znova veselimo, ko spet posežemo po tej znamki kot uporabniki. Znamke osmišljajo nas in naš svet. Naj nas tudi zvočno nahranijo in bogatijo, nikakor siromašijo in morijo.