ZNAMKA V FILMSKI INDUSTRIJI

V tem prispevku se bomo dotaknili znamke v filmski industriji. Ne v klasičnem »product placement« smislu, ampak z osvetlitvijo oskarjevca Leonarda DiCapria, ki zaenkrat še vedno upravičeno potrjuje sloves zadnje filmske zvezde Hollywooda.

V Ameriki ga naslavljajo kot »ljubimca paparacev«. Mogoče bodo tiste bralke in bralci, ki v nadaljevanju prispevka pričakujejo glorifikacijo po njegovih splošno priljubljenih aspektih (videz, atraktivnost, šarmantnost, zasebno življenje), malce razočarani. Menim, da to že prav lepo in temeljito počnejo drugi, predvsem rumeni in popularni lifestyle mediji. Moj namen se je oddaljiti od tega aspekta, saj ne predstavlja relevantnega presežka pri razmislekih o znamčenju. Zakaj Leonardo DiCaprio, in kaj lahko v zvezi z njim inspirativnega izluščimo v luči znamčenja in dobrih zgodb znamk? Zelo preprosto, ker vedno in vestno opravi vse domače naloge, kot en piflar, v pozitivnem smislu seveda. To je tudi večna popotnica za vse znamke, ki uspejo upravičiti sloves dobrih in priljubljenih znamk.

Igralke in igralce vedno ocenjujem po tem, kako prepričljivo so odpeljali svojo vlogo v filmu. Seveda se najprej za ogled filma odločim tudi glede na vsebino in potem še žanr (to dvoje me najprej pritegne k razmisleku za ogled). Titanic je seveda ikoničen in svetovno priljubljen film, ki je DiCapria ustoločil in popeljal više. Ravno zaradi Titanica bi lahko kasneje izbral katere koli vloge, ki so se mu sproti ponujale, pa jih je vedno zagrabil zmerno, zbrano in s tehtnimi premisleki. Osebno ga bolj kot po romantičnih dramah, kot sta Titanic ter Romeo in Julija (primarno tudi zato, ker me romantične drame nekoliko manj pritegnejo), cenim po vseh filmih, ki so sledili pozneje. Mnogokrat sem šla filme, v katerih je nastopal z drugimi (tudi) eminentnimi igralci, dalje raziskovat, s proučevanjem vsega iz ozadja, sporočilnosti, izvorne ideje za scenarij, kako so se na film pripravljali. Nekaj lahko vsakič znova potegnem, še posebej iz intervjujev med snemanjem ali po snemanju posameznega filma: Leonardo se na vsako vlogo pripravi temeljito, poglobljeno, vlogo študira mesece in mesece, v nulo, raziskuje in poizveduje mindset človeka, ki ga igra. Tako zelo, da ga je kak ljubosumen soigralec zbodel, češ ne, jaz sem prišel in odigral, haha. A ravno te nianse se potem reflektirajo v filmu in najbolj začutijo pri sami odigrani vlogi. Njegova doslednost pri opravljenem delu je nekaj, kar ga ločuje od vrstnikov, soigralcev, ki so se vzpenjali po stopnicah Hollywooda približno istočasno kot on.

Pravzaprav je verjetno edini svetovni superzvezdnik, ki je uspel ostati v filmski industriji, medtem ko nekateri ostali počasi pojenjajo. Leonardo ne potrebuje posneti še nekaj dodatnega, da bi se obdržal, npr. popularni družinski film, risanko ali strip, saj je on sam po sebi že znamka. Po štiriletni odsotnosti z velikih platen po filmu Revenant se je vrnil pompozno, in znova z izdelanim, naštudiranim nastopom za film Once Upon a Time in Hollywood. Do potankosti je naštudiral klasično filmografijo in kinematografijo, s čimer je prepričal tako Scorseseja kot Tarantina. Stoji nekako tam kot sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja stala De Niro in Al Pacino. Ne obremenjuje se s kvantiteto (npr. moram posneti dva filma na leto), kot se s kvaliteto (tisto kar posnamem, mora biti kar se da dobro, če že ne odlično).

V dobi upravljanja znamk Leonardo DiCaprio potrjuje, da je znamka odličnosti, vrhunskim režiserjem pa muza. Po nekaterih virih naj bil tako strog do sebe, da vložke v filme in zaslužke iz filma strukturira po odstotkih glede izpolnjena pričakovanja. Scorsese sam je priznal, da ga je Leonardo istočasno pomladil in povrnil strast do filma, tako dosleden in predan je v času celotnega nastajanja in snemanja filma, in ne jemlje svojega dela zgolj kot kljukico za en dan. Ničesar mu ni treba povedati ali ga posebej priganjati, on sam bere, raziskuje in preprosto se povežeš z njim. Kot je dejal Scorsese v enem intervjuju o Leonardu: »On je preprosto stara duša. Takšnih je malo.«