Uvodna uredniška misel: ZVOČNOST V ZNAMČENJU

Vir: Freepik.com.

»Sonic branding«, v slovenščini zaenkrat kot »zvočnost v znamčenju« ali »zvok v znamčenju« (morda skozi čas pade še kakšna druga, terminološko bolj posrečena oznaka) je koncept, ki v svetu znamčenja je in bo vse bolj aktualen.

Prvič zato, ker se znamke vse bolj izražajo tudi skozi zvok; predvsem dobro premišljujejo, kdo bo tisti prepričljivi glas znamkine identitete, ki pritegne, poboža. Pri izražanju znamke skozi zvok nujno ne gre konkretno zgolj za en znani glas osebe, ampak za celotno filozofijo tistega ponavljajočega »džingla«, napevka, zaradi katerega znamka ostaja prepoznavna. Potrošniki s(m)o namreč multimedijska bitja; prevajanje logotipov, sporočilnosti itd. mora biti tudi dobro uglašeno – s  premišljenim, zastavljenim zvokom ali persono, ki ta zvok oddaja.

Drugič zato, ker je razvoj umetne inteligence naredil svoje. Prinesel je mnoge prednosti za zvočni del reprezentacij posameznih znamk, podob, osebnosti. Uporaba zvokov, izbranih glasbenih (in drugih) elementov ter učinkov je ključna za diferenciacijo znamke na trgu. Dobri, že skoraj filmski vložki vplivajo na dobrodošlo vzbujanje čustev in povezav s potrošniki; in obratno. Televizijski, video in radijski oglasi ter aplikacije so vse bolj zvočno dovršeni. Zvok, skratka, igra ključno in (lahko tudi) odločilno vlogo pri komunikaciji in interakciji z znamkami.

Nenazadnje, tu je še vzpon podkastov, ki se tudi zvočno vse bolj nadgrajujejo, že nekaj časa pa je v ospredju trend uspešnega zlitja zvočnih elementov v tesktovne zapise, da si lahko sproti sam prilagajaš, kako ti v nekem trenutku posamezni podkast ustreza poslušati/prebirati/konzumirati.

Zakaj in kako je zvočna podoba pomembna v znamčenju in komuniciranju? Kako lahko vpliva na prepoznavnost znamke in učinkovitost komunikacije ali osebnosti v znamki? Kaj naj vključuje dobra zvočna strategija za učinkovito komunikacijo in pripovedovanje zgodbe? Obstajajo primeri zgodb znamk/osebnosti, ki zvočno dobro učinkujejo, a vsebinsko ne prepričajo? In obratno? (da pomislimo: škoda, ker so vklopile zvok). Kako je to povezano s potrebo po biti slišan in uslišan? 😊 Malce za šalo, malce za res.  Ob teh premislekih in vprašanjih, ki se mi odpirajo, sem povabila kolumniste, ki je vsak strokovnjak oz. strokovnjakinja na svojem področju, da razgrnejo svoje misli, razmišljanja: Alenka Vidic Praprotnik, Dominik Bagola, Maja Ambrož ,Tamara Pevec Barborič. Vabljeni k prebiranju.