“Make ideas great again” (Naj ideje postanejo spet velike)

Domišljija je postala več kot le ustvarjalni motor; je ultimativni odklon in upor.

Domišljija je drzna. Ne pozna pravil in ne mara omejitev. Je tisto, kar se zgodi, ko racionalnost za trenutek odvrne pogled, na oder pa stopi nepričakovan preblisk. Sir John Hegarty je dejal: “Domišljija je začetek ustvarjanja. Predstavljaj si, kaj želiš ustvariti, in začni oblikovati svojo prihodnost”. Danes, ko algoritmi krojijo pravila igre in je človeška pozornost razprodana v milisekundah, je domišljija postala več kot le ustvarjalni motor; postala je ultimativni odklon in upor. Domišljija ni le igrača sanjačev, ustvarjalcev in umetnikov, temveč orožje strategov, orodje preživetja in valuta prihodnosti. Je bistvo vsake  znamke, tržna komunikacija pa nič drugega kot kreativni tek na dolge proge.

Yuval Noah Harari je v delu Sapiens: kratka zgodovina človeštva poudaril, da je sposobnost pripovedovanja zgodb ena ključnih lastnosti, ki ločuje ljudi od drugih živali: “Ljudje dojemajo svet skozi različne pripovedi, saj jim to pomaga razumeti kompleksnost resničnosti in osmisliti svoje življenje”. Zgodbe pač izvirajo in živijo v naši domišljiji.

Pravijo, da so podatki zlato. Omogočajo, definirajo, sortirajo in nas zlahka degradirajo, a brez domišljije so le surova masa številk. Kraetivnost je tista, ki jih preobrazi v zgodbo, ki seže do srca. Ne spomniš se oglasov, ki jih vidiš desetkrat na dan. Tista kampanja in tista močna ideja, ki povzroči kurjo polt – to ostane. To je moč domišljije.

Domišljija ni le igrača sanjačev, ustvarjalcev in umetnikov, temveč orožje strategov, orodje preživetja in valuta prihodnosti. Je bistvo vsake  znamke.

Mojstri znamčenja, oblikovanja in oglaševanja vedo, da je domišljija kot ples – potreben je pogum, a tudi premišljenost. S preveč svobode lahko zgodba izgubi bistvo, s premalo tveganja pa izgine v morju enakosti. Marketing je “software”, znamčenje pa “hardware” sleherne znamke; oba sta nerazdružljiva prijatelja. Spomnimo se na Nike in njihov legendarni “Just Do It”. Ni bil zgolj slogan. Bil je izjava o življenju, manifestacija človekovega hrepenenja po preseganju meja. Airbnb je na primer preoblikoval vzorce potovanj, ko je občutek doma postavil pred standardizirano hotelsko izkušnjo. Dove pa je s svojo kampanjo “Real Beauty” redefiniral lepotne standarde. To niso bili zgolj marketinški prijemi. Šlo je za kulturne premike, za pogovore o tem, kaj pomeni biti človek. Prav ta zagon in želja, da gremo dlje od očitnega, ločuje velike znamke od povprečnih.

Ne pozabimo: identitete so le zgodbe, ki izzivajo misli in navdihujejo dejanja. Oblikovanje pa je tisto, ki te zgodbe oživlja in jim vdihuje strast (in rast). V času populistov in avtoritarcev, prilagajanja zgodovine, tehnološkega fevdalizma, avtomatizacije in vsemogočne umetne inteligence nam ostaja, da se zazremo vase in ne v stereotipe, teater absurda na družbenih omrežjih ali hrepenenje po kapitalu. Da si dovolimo ali se morda celo ponovno naučimo poslušati, pomagati in ljubiti. Za to potrebujemo tudi zgodbe, ki povezujejo in nas opominjajo, zakaj smo tukaj, ter ponazarjajo občutek pripadnosti ter skupnosti. Zgodbe, ki v nas prebujajo spoštovanje, do sebe, do drugih in do sveta. Naj bodo naše vodilo razum, empatija in domišljija. Vprašanje ni več, ali si lahko privoščimo biti kreativni, temveč, ali si lahko privoščimo, da nismo. Svet ne potrebuje povprečnosti. Potrebuje ljudi (in znamke), ki so pripravljeni tvegati, ustvarjati, iskreno sodelovati in navdihovati. Potrebuje ideje za resnične premike v družbi ter za preživetje našega modrega planeta. Potrebuje tebe. Prihaja novo jutro. In ti? Le kaj si si domislil?