KAJ PRAVI: Manca Šalehar, regijski vodja za medijski zakup, Wolt

Uvodna uredniška misel:

V svetu marketinga slovi po svojih udarnih gverilskih, nekonvencionalnih pristopih, s katerimi popelje dobre zgodbe znamk do višjih prestav. Zdi se, kot da bi ji bil svet idej, znamk in znamčenja usojen. Že v rosnih najstniških letih je brcala na tem področju. Izpostavimo oz. pohvalimo jo lahko že recimo s tem, da je uspela lokalni glasbeni dogodek ŠVIC spremeniti v enega največjih festivalov v Sloveniji. Takega, ki šteje 10.000 obiskovalcev. To je odlična številka za slovenski prostor.

Zelo dobro funkcionira v okoljih, ki so še nedodelana, na začetku, v polnemu zagonu prvih izzivov, ko praktično ne pričneš iz nule, ampak celo iz minusa. Ustvarjalcem znamk svetuje, naj bodo vedno orientirani h končnemu kupcu, predvsem pa, da ni potrebno komunicirati o vseh promocijskih prednostih. Cilji, ki se zdijo na prvi vtis (ali glede na siromašno razpoložljiv proračun) neuresničljivi, so lahko tudi največja priložnost, darilo. V takih primerih se je bolje pognati v novo resničnost kot novo dejstvo in iskati rešitve kot izgubljati čas, da je trenutno stanje tako slabo. Manca Šalehar gre tu še dlje: „underdog position“ je zelo dober. Samo tako se lahko zgodbe ustvarjajo malce drugače in odpirajo priložnosti za rast.

Odločna, pogumna, energična, trmasta. Te odlike so jo po najtežji poti pripeljale do tiste poti, s katerimi danes navdušuje in navdihuje tudi študente, ki jim predava po različnih fakultetah. Jemljejo jo za svojo pionirko iz prakse. V pogovoru je ganljivo delila nekatere osebne in poklicne izkušnje, brez zadržkov in z argumentiranimi napotki, kako se v poslu vse lahko zgodi. To misijo uresničuje prizadevno, ne le zase, ampak tudi za mnoge druge ženske v sklopu akademije, ki jo je ustanovila: Karieristke & hedonistke. Vabljeni k prebiranju.

Do nedavno ste bili vodja marketinga pri Woltu Slovenija, sedaj pa ste napredovali v regijsko vodjo za medijski zakup na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Avstriji, Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Koliko let ste že sedaj v svetu Wolta?

Pet let bo aprila. Dobra štiri leta sem torej vodila marketing Wolt Slovenija, v poletnih mesecih pa sem napredovala v regijsko vodjo, kar je bil velik izziv, nekajkrat mesečno obiskujem posamezne države, za katere sem zadolžena. Po novem sta se k temu sklopu držav priključili še Romunija in Severna Makedonija. Veliko sestankov imamo tudi preko spleta, pri prehodu na nov set-up je bilo zelo pomembno, da se dodobra spoznamo tudi vodje teamov, ki se danes nahajajo v različnih državah, v katerih je prisoten Wolt.

Pozabljamo na ambicioznost… Pustila sem si delati napake, iskati izkušnje in velikokrat delati dneve in noči ter srkati kot spužvica. To je bil moj modus operandi. Česa vse se lahko naučim, tudi od ljudi v start-up podjetju … Če je bilo treba k mojstru v Domžale rezati usnje, sem šla rezati usnje.

Predvidevam, da je tudi vse države težko dati na skupni imenovalec? Vsaka država ima svoj izziv, specifike, zakonitosti delovanja …

Res je, niti dve nimata iste situacije, vsaka je svoja zgodba. Mogoče, če že, ima naša Adria regija (tu mislim na Slovenijo, Hrvaško in Srbijo) še največ nekih podobnosti, ampak spet lahko včasih najdemo na primeru Slovenije in Slovaške še več podobnosti, zlasti v navadah.

Gverilski, nekonvencionalni, unikatni prijemi v marketinških nastopih, ki malce štrlijo iz povprečja in po katerih vas tudi v samem svetu marketinga že lep čas poznamo, so vam blizu. Nenazadnje, tudi sama znamka Wolt je ustoličena na takšnih pristopih. Bi si morali ljudje v marketingu privoščiti več takšnih podvigov, malce več poguma, drznosti, več domišljije? Predvsem me zanima, kdaj si to lahko privoščimo v svetu marketinga in znamčenja? Je to tudi odvisno od panoge, v kateri deluješ, in ciljne skupine, ki jo nagovarjaš?

Da, ta pogum, ta gverilski pristop mi je res blizu. Pri Woltu radi vsakič znova testiramo nove stvari. Ker imam sama tak pogled, sem gotovo toliko večji pusher, potisnik, da se na ta način dela. Navijam za to. Pa ni pomembno, ali to delam za Wolt ali nek manjši festival. Nenazadnje, tudi moja kariera se je pričela v okoljih, v katerih je bila zelo majhna ekipa in nič proračuna. Tako, da sem se že zelo zgodaj naučila, kako je treba biti iznajdljiv in pogumen.

Veliko mi pomeni povezava s študenti. Nisem tipična predavateljica. Puščam prosto pot komunikaciji in zelo malo teorije uporabljam.

Kako torej s takšnimi omejitvami pritegniti pozornost? Za primer lahko iz svojih kariernih začetkov omenim festival, ki smo ga organizirali sredi ničesar. Nepomembni smo bili, vsega skupaj je obsegal 500 ljudi, konkurent mu je recimo bil Rock Otočec in drugi podobni večji festivali. Kako bomo zdaj mi pritegnili pozornost, smo se spraševali. Najdi način. Odločila sem se za razglednico, ki sem jo poslala vsem pomembnim novinarjem slovenske glasbene scene, s povabilom: Lep pozdrav iz Švica, letos februarja bomo imeli prvi poletni festival v zasneženi Ljubljani. Namen je sicer bil gostiti novinarsko konferenco in torej povabiti novinarje, da nanjo pridejo. S takšnim, malo provokativnim nagovorom (kaj? poletni festival sredi zasnežene Ljubljane?) nam je uspelo. Pritegnili smo pozornost. In ja, so prišli vsi ti pomembni novinarji. Če bi pošiljali klasično sporočilo za javnost, ne bi pritegnili pozornosti, sem prepričana še danes. Te iste principe sem kasneje vpeljevala v vsaki službi oz. pri vsaki znamki, za katero sem skrbela. Verjamem, da lahko s takšnimi načini bolj osebno pokažemo svojo kulturo, svoje razmišljanje in s tem se končni uporabnik / kupec globlje poveže. Ključno je ustvarjati t. i. brand love. To je mnogo bolj ključno od klasičnega velikega medijskega zakupa. Zanimivo mi je to zdaj tudi z vidika nove pozicije, kjer skrbim prav za medijske zakupe. Tukaj je ogromno strategije, matematike, analitike, pri čemer še vedno želim 20 % svojega fokusa posvetiti temu, kako smo lahko drugačni. Želim, da prihajamo do ljudi na drugačen način. Iščem alternative, gverilske pristope, tudi v medijskem zakupu.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Vabilo-na-festival.mp4

Ustvarjalec znamk mora biti zadovoljen s tem, kar avtentično je. To bistvo mora imeti urejeno. Večina stvari mora pri taki osebi priti naravno. Predvsem pa se mora posvetiti razvoju.

Wolt je znamka z izdelano celostno podobo. V njeni zelo značilni modri barvi … preprosto ga ne moreš zgrešiti. Vsi se učimo orodij digitalnega nastopanja že nekaj časa. Znamka Wolt tudi v tem delu ostaja ena izmed redkih, če ne edina, ki se je na TikToku zavihtela z milijonskimi ogledi. Pa vemo, da je TikTok kot tak že kar precej zasičen. Tako, da tudi dela na družbenih omrežjih ne gre podcenjevati. Kako poteka vaše ekipno delo, ko se usklajujete glede teh digitalnih nastopov? Od vsebine naprej …

Bom pri odgovoru na to vprašanje izhajala iz zgodovine, ko sem bila še vodja marketinga pri Wolt Slovenija. Ključna je pri tem miselnost po principu delovanja start-up podjetij. Leta 2019, ko je Wolt prišel v Slovenijo, sta bila Instagram in Facebook že zasičena. Nemogoče je bilo kot znamka doseči organski doseg na teh dveh platformah. Potem pa sem iskala nove kanale, preko katerih bi lahko Wolt ter naš karakter in ljudje prišli do izraza. Prišel je ta TikTok. Zelo malo ljudi je takrat verjelo vanj, češ saj so tam samo mladi pa nekaj se pleše. A zadala sem si, da poiščemo način. Povezala sem se z nekom, ki to razume boljše, to je bil Luka Čižmek, ki je takrat skrbel in ustvarjal za znamko OrthoDental. Zastavili smo listo desetih tematik, organizirali smo snemalni dan, v bistvu je bilo vse skupaj zelo zabavno … po „push notificationih” smo našim kurirjem poslali vabilo: Hej, snemamo za TikTok, a bi se kdo pridružil? Takrat se jih je javilo deset. Odgovarjali so na naša vprašanja, pokazali so, kako poteka njihov dan, ko dostavljajo, najbolj zanimive zgodbe in prigode na poteh dostave, tudi plesali so … Pomembno je, da smo testirali različne tematike in dobili odgovor uporabnikov TikToka, kaj jih zares zanima. Največ pozornosti so dobili posnetki, ki prikazujejo, kako poteka delo dostavljalca, ki so prejeli tudi po 100.000 ogledov. Ko smo zaznali ta trend, smo samo še razmišljali, kako lahko frekvenco ojačamo in katere različne karakterje lahko razvijamo. Tako smo imeli dostavljalca Tilna iz Wolta, dostavljalca Amiko iz Wolta … znamki smo dali obraz, osebo, emocije. V ospredju smo izpostavili, da znamka ni zgolj produkt, ampak so ljudje, ki stojijo za njo. Namreč osnovni izziv, ko je Wolt prišel v Slovenijo, je bil v percepciji: O glej, ena tuja znamka. Kurirji, naši zaposleni, ljudje, ki ustvarjamo, pa smo dali znamki dušo, kar se je tudi kasneje, skozi raziskave in promet, dokazovalo in potrjevalo, kako dobro se je ta znamka v tem prostoru gradila.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Wolt-na-TikToku.mp4

Pa smo vsakič znova in spet pri zgodbi. Dobri zgodbi. Dobra zgodba najprej, potem se zgodi vse ostalo. Razumete koncept zgodbe zelo dobro in to znate spretno povezati v (prej že omenjeni t. i.) brand love. Očitno, večji ko je izziv in pričnete iz nule, bolj (za)grizete. Zdaj vas skušam malo bolj osebno kot strokovnjakinjo za marketing predstaviti. Običajno je obratno pa ne želim zdaj komu delati krivice. Prideš pač v že razdelan sistem in znotraj tega gradiš zgodbe. Vi pa skušate že v samem začetku ugotoviti: potrebujemo te lego kocke, da se nekaj sestavi. Zgledno ste v tem smislu v preteklosti že svetovali marsikateremu start-up-ovcu. Česa ste se tudi sami iz teh izkušenj dodatno naučili (vemo, da so takšne izkušnje vselej dragocene in recipročne)?

Bom ilustrirala na primeru izpred 10 let, ko sem svetovala pri nastajanju zgodbe Rok`s peanut butter. Rok Starič je človek, ki ima izjemen pogum. Odločil se je, da bo kralj arašidov v Sloveniji. Njegova ideja je bila, da bo mlel arašide in da bo prvi v Sloveniji ustvaril arašidovo maslo. Pa kdo jê arašidovo maslo v Sloveniji, smo se takrat spraševali in mu govorili. Ni ga bilo niti v trgovinah oz., če je že bil, je bil tisti trd, ameriški. A hkrati sem videla ta njegov pogum in norost: “jaz bom to zrihtal”. Občudovala sem njegovo odločnost ter bila takoj za to, da narediva iz tega zgodbo. Lotila sva se njegovega osebnega znamčenja; tu gre za njegovo osebno zgodbo z odvečnimi kilogrami, kako je želel shujšati … arašidovo maslo je bilo nadomestek za njegove sladke pregrehe. Šli smo povsem v njegovo drobovje. Natrenirala sem ga, kako dajati intervjuje. Se je pustil. Poslušal in učil (vedel je, da ni v tem najboljši). Oba sva s tem rastla. Skozi leta je postal tako suveren, da v zgodbo nisem več potrebovala posegati s kakšnim nasvetom. Kaj me je on naučil? Bodi pogumna. Vrži se v nekaj. Lahko si karkoli. Lahko si vse. On zares ni bil nič kaj takega takrat, a imel je to odločnost („jaz bom“), imel je vizijo.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Dobre-zgodbe-znamcenja.mp4

Pri grajenju tako osebne kot poslovne znamke je treba znati začutiti in zagrabiti različne dejavnike. Samo prepustiti se moraš in pičiti (če se pogovorno izrazim).

Ljudje se ob takih zgodbah običajno ustavijo, ker jih je strah. Pa ne gre toliko za strah pred neuspehom. Tisti neuspeh že nekako sprejmeš. Bolj jih skrbi to: kaj, če ni v redu zgodba? Kaj, če se bom osmešil?

Pomembna lastnost, ki se jo je treba priučiti ali imeti: moraš razumeti, da vedno vsem ne boš všeč. So vedno ljudje, ki bodo kaj slabega rekli o tebi. A so ti ljudje zares pomembni? Potrebuješ skupino ljudi, ki verjame vate, te navdihujejo in ti rečejo: vsa čast, dobro si to opravil/a. Na takšne ljudi se moraš osredotočiti.

Če gre neka znamka po svoji poti preveč generično in ne razmišlja, kdo je na drugi strani, ki ga nagovarja, ni dober znak. Zelo dobro moraš razumeti, kdo je tvoj „early adopter“, ciljno občinstvo na samem začetku.

Vaša moč in energija nikoli ne usahneta. Radi navdihujete. Ljudje vas imajo radi, ker poklicno ves čas tudi navdihujete in razsvetljujete. Ne želite puščati odtisov samo na področju, ki ga dnevno/poklicno opravljate, ampak greste širše oz. globlje … ste ustanoviteljica akademije za ženske, Karieristke & hedonistke, ki želijo uspeti v karieri in življenju. Zakaj Karieristka & hedonistka in pika!? Kakšni so vaši načrti?

To je moje življenjsko poslanstvo. Pomagam ženskam, ki želijo narediti naslednji korak v karieri in začeti živeti svoje najboljše življenje brez slabe vesti. Gre za 3-mesečno akademijo, v kateri vsaka ženska spozna svoje supermoči, definira svoj cilj in razvije plan, kako bo do tega cilja prišla. Ogromno časa pa posvetimo definiciji zgodbe o sebi, o tem, kako navdušiti nova poznanstva in kako optimizirati svoje življenje tako, da lahko dovolj časa posvetiš tistim stvarem, v katerih uživaš.

V svojem življenju sem se veliko naučila skozi to, da sem najprej velikokrat padla. Če ne padeš, se ne naučiš. Imela sem eno veliko šibkost, trmo, ki me je dvakrat konkretno pripeljala do izgorelosti, da sem bila šest mesecev v postelji. Izgubila sem svojo sanjsko službo. Vsaj takrat se mi je to tako zdelo. In je bila toliko večja drama, ko sem jo izgubila. Potem sem pa začela razmišljati: Kaj delam narobe? Na kaj lahko vplivam in na kaj ne? Zakaj se vseskozi obremenjujem samo s šibkostmi, ki me omejujejo na poti naprej? Testirala sem razne pristope, terapije, orodja, da sem predvsem odkrila, kaj mi pomaga in kaj ne. In vse te uporabljam še danes. Zato, da lahko danes rečem, da sem karieristka in hedonistka in da živim svoje najboljše življenje.

Dodaten povod za ustanovitev te akademije pa so bile ženske, ki so k meni prihajale po vsakem predavanju na konferencah in predavanjih. Kako si lahko tako samozavestna in toliko uspešna, kako lahko živiš svoje življenje, vzor si nam … so me spraševale in mi izrekale. Opazovala sem; spomnim se, kako je k meni prišla ženska z gorečo željo, da nekaj spremeni. Vedela je, da mora nekaj spremeniti in da si zasluži živeti bolje, ni pa vedela, kako naj začne. Manjkalo ji je poguma in podpore. Ko sem opazovala vse te ženske in njihov neizkoriščen potencial, sem se odločila, da je čas, da sama zberem pogum in ustanovim akademijo. Ideja o ustanovitvi akademije se je v meni kuhala že nekaj let, ampak tudi sama nekako nisem imela potrebne samozavesti. V tem trenutku poteka že 5. akademija za Karieristke & hedonistke in priznati moram, da je 80 % vseh žensk doseglo cilj prej kot v šestih mesecih. Pa naj bo to začetek svojega posla, povečanje prihodkov ali pa napredovanje v službi. Najbolj pa sem ponosna na to, da izjemno dobro definirajo svojo formulo za srečo! In da znajo zelo dobro optimizirati svoje delovne obveznosti, kar pa pomeni, da znajo živeti svoje najboljše življenje, brez slabe vesti. Sama verjamem, da lahko, če smo res srečne tudi na tem področju in imamo neko ravnovesje, zasijemo v službi in smo tudi bolj produktivne.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Karieristke-hedonistke.mp4

Ob svoji težki trmi sem ugotovila, da me ta lahko zelo izčrpa, razen, če znam izbirati bitke in oceniti situacijo (ali me bo pripeljala do cilja ali je bolje, da jo pustim ob strani).

Omenjate supermoči, kako te supermoči prepoznaš? Za marsikoga, si predstavljam, je to mogoče težja naloga.

Definitivno ima vsak svoje supermoči. Naš osnovni problem je ta, da smo zelo samokritični. Največkrat pa nas pokoplje, ker se preveč ukvarjamo s svojimi šibkostmi. Včasih tudi mislimo, da ob teh supermočeh, ki jih imamo, mislimo: „ah, saj to ni nič takega, itak jih ima vsak“. Dobrodošlo je razumeti svoj osebnostni tip (kot ga lahko izluščiš iz nekih orodji, testov in teorij), potem pa je najbolje iti naprej o sebi spraševati ljudi, s katerimi si že sodeloval oz. s katerimi deluješ. Torej, da svoje ožje okolje, sodelavce, nadrejene, prijatelje, starše sprašujemo, kje se oni najbolj zanesejo pri nas, kje po njihovem mnenju najbolj zasijemo, v katerih situacijah imajo naše mnenje za sveto … Vse to zato, da od okolice prejmemo realistično razumevanje oz. informacijo. Sama verjamem, da lahko naše šibkosti postanejo naše supermoči. So priložnost; odvisno, kako jih obrneš. Če se referiram na svoje otroštvo in mojo trmo. Moja mama Majda je zmeraj govorila: „Manca, ti si toliko trmasta. Če boš to svojo trmo znala pravilno usmeriti, boš zelo uspešna.“ Ob svoji težki trmi sem ugotovila, da me ta lahko zelo izčrpa, razen, če znam izbirati bitke in oceniti situacijo (ali me bo pripeljala do cilja ali je bolje, da jo pustim ob strani). Ključno je pa tudi razumevanje, da na ene stvari ne moreš vplivati. Izčrpa te namreč prav to, da nimaš potrditve od okolice (ali sebe), da delaš nekaj dobrega.

Zakaj potrebujemo potrditev? Zakaj nam je to tako pomembno?

Mene že od otroštva poganja želja po tem, da se dokažem. To korenini v preteklosti. Dokazala bom, recimo, učiteljici slovenščine, da znam pisati za pet, čeprav mi je dajala slabe ocene. Dokazala bom, da lahko prav tako dobim dobro službo, čeprav nisem bila toliko dobra v šoli. Dokazala bom nekomu, pri katerem sem izgubila službo, da zdaj pa lahko uspešno delam v nekem mednarodnem podjetju. Ne trdim, da je zdaj to dobra stvar. Mislim, da ni. Ampak mene je to dokazovanje in iskanje potrditev vendarle pripeljalo do tu, kjer sem zdaj. Danes, v tem trenutku razmišljam nekoliko drugače. Sprašujem se, od koga pravzaprav zares potrebujem potrditev? Za potrditev mi je zdaj dovolj, če izhaja samo iz mene.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Zakaj-potrebujemo-potrditev-okolice.mp4

Vašo impresivno osebno izpoved in izkušnje lahko sedaj prikladno preslikava tudi na svet znamčenja. Kdaj menite, da strategija znamke ne funkcionira? Kaj jo pri tem najbolj in takoj izda?

Če gre neka znamka po svoji poti preveč generično in ne razmišlja, kdo je na drugi strani, kdo je ljudstvo, ki ga nagovarja, ni dober znak. Zelo dobro moraš razumeti, kdo je tvoj „early adopter“, ciljno občinstvo na samem začetku, ter najti način, kako ga nagovoriti. To strategijo je imel tudi Wolt, zato mi je bil tako všeč. Na ta način so mi tudi predajali same usmeritve, ko sem se zaposlila pri Woltu. Rekli so mi: izvoli naš „brand book“, vendar mi smo te zaposlili, ker si poznavalka lokalnega okolja, Slovenije, lahko te podpiramo v čemer koli želiš, ne pričakujemo, da zdaj naše zadeve zgolj dobesedno prevajaš v slovenski jezik.

Pa pojdiva še v svet otroštva. Katera je tista znamka, ki se jo najprej spomnite iz otroštva? Kaj se vam je pri tej znamki še posebej vtisnilo v spomin? Kaj vas je tako očaralo?

Nisem še nikoli dobila tega vprašanja, super. Prva znamka, ki mi pade na misel, je Barbie. To pa zato, ker je nisem nikoli mogla imeti. Oz. so jo imele kakšne druge punce in sem se lahko samo takrat igrala.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Barbie.mp4

Vrniva se v sedanjost. Na katero znamko v svetovnem merilu najprej pomislite in zakaj (pa če pri tem izpustiva Wolt)?

Najbolj me nedvomno prepriča Apple. Tudi Spotify, za katerega mislim, da se zelo dobro gradi kot znamka. Pa Rimac avtomobili.

Kaj pa med slovenskimi znamkami, katera je na vas naredila poseben vtis?

La Popsi. Spremljala sem tudi zgodbo v nastajanju. Toliko sebe sta ustanoviteljici dali v to znamko. Spremljala sem njun razvoj. Spomnim se ju še iz fakultete, res sta pogumno zagrizli v to. Obenem pa sta še mladi mamici.

Katere so po vašem mnenju odlike posameznika ali posameznice, zaradi katerih lahko dobro opravlja poklic grajenja znamk?

Zelo mora biti zadovoljen s tem, kar avtentično je. Verjeti vase, je tisto, kar dela razliko! To bistvo mora imeti urejeno. Večina stvari mora pri taki osebi priti naravno. Predvsem pa se mora posvetiti razvoju. Pri grajenju tako osebne kot poslovne znamke je pomembnih toliko enih dejavnikov, ki jih moraš začutiti in zagrabiti. Samo prepustiti se moraš in pičiti (če se pogovorno izrazim).

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Lahko-si-karkoli.mp4

Sama sem že bila priča, ko vas fakulteta povabi, da predavate. Če sem prav štela, sedaj predavate že na petih fakultetah. O čem točno predavate, kaj vam ta predavanja dajo? Lahko delite kak vtis udeležencev vaših predavanj? Radi predavate?

Zelo. Ko predavam na konferencah in fakultetah, se počutim naravno. Ta način mojih predavanj oz. prenašanj znanja je sproščen. Na drugi strani so mi všeč tudi ljudje, ki pristopijo k meni. Všeč mi je, kako razmišljajo, kaj me sprašujejo … tudi oni meni veliko dajo in mi odpirajo oči, obzorja. Veliko mi pomeni ta povezava. Sicer pa nisem tipični tip predavatelja. Puščam prosto pot komunikaciji in zelo malo teorije uporabljam. Strateško najdem način, kako v praksi nekaj narediti, da bo pustilo vtis. Kot človek se zavedam, da imam to prednost. Zmorem to. Res nisem za teorijo. Ravno po tem intervjuju grem predavati študentom na Ekonomsko fakulteto, in sicer pri predmetu Trženjsko komuniciranje bom govorila o učinkovitosti v oglaševanju. To je tehnično zelo zahtevno predavanje, konkretna tema, a sem bila hkrati izredno počaščena, ko me je povabila doc. dr. Kolbl, ki skozi moje predavanja želi doseči prav to; da prikažem bistvo te tematike skozi svoje oči, osvetlim še kak drug, bolj zabaven pristop, s katerim študente naučim, kako naj razmišljajo, kajti velja, da so edina stalnica spremembe. Vemo, da imamo v poslovnem svetu nek letni plan, potem pa se lahko v resničnosti tudi na vsaka dva tedna spreminja (novi cilji, zmanjkalo nam je tukaj, vrini tam itd). To spoznanje ti lahko na začetku poslovne poti predstavlja velik stres, potem pa padeš v ta tempo, na koncu samo še gledaš te številke; v bistvu se moraš igrati s številkami, da se vse izide. Tega na gre jemati osebno.

Zelo rada predavam tudi na Turistici, kjer sem diplomirala. Cenijo ta moj pristop, v okviru katerega izpostavljam: Prvič, turizem smo ljudje. In drugič, dotaknem se resničnih primerov. Menim, da ima slovenski turizem še ogromno potenciala pri gverilskih pristopih in razumevanjih butičnosti, tj., kako lahko na višjem nivoju prodaja storitve, kako lahko prodaja storitve, ki bodo pritegnile.

Če ne padeš, se ne naučiš.

Se butičnosti lahko gre neka korporacija za izdelke ali storitve s široko potrošnjo?

Lahko, seveda, vendar mora imeti predane ljudi, ki bodo o tem razmišljali. Težko je razmišljati o množičnem produktu, potem pa še butično kot vodja marketinga. Moraš ob tem imeti neko obstransko ekipo, saj se tu ubere popolnoma drugačne marketinške in komunikacijske pristope.

Kaj bi svetovali skrbnikom znamk, ko se soočajo in skušajo otresti občutka stresa, ko se dogajajo prej omenjene ad hoc spremembe planov? Da to nujno še ne pomeni konca nečesa in niti ni tako usodno?

Dve zadevi. Prvič. Ko te postavijo v kot in ti dajo cilje, ki so na prvo žogo nedosegljivi, je logično, da bo prvi odziv: se ne da. Sebe treniram tako, da svojega časa, ko se nečesa ne da, ne obremenjujem s tem dejstvom, ampak, da razmišljam: prav, to je sedaj moja nova realnost, kaj lahko s tem naredim, kako sem lahko bolj iznajdljiva, kje lahko poiščem nove načine? Če ne bi bili postavljeni pred ta izziv (imaš recimo proračun, obvladljive cilje), bi delali vseskozi isto. Če delaš skozi isto, ne moreš pričakovati razlike. Rast kar naenkrat ne bi več obstajala. Zato verjamem, da je „underdog position“ zelo dober. Sem fenica „underdog position“-a zato, da lahko stvari delam drugače. Kot drugo točko pa bi izpostavila, da je pomembno, da se poskušamo emocionalno oddaljiti od izziva in razmišljati futuristično – manj preteklosti, več prihodnosti!

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Ko-te-postavijo-v-kot.mp4

Potrebuješ skupino ljudi, ki verjame vate, te navdihujejo in ti rečejo: vsa čast, dobro si to opravil/a. Na takšne ljudi se moraš osredotočiti.

Kaj vas študentje najpogosteje sprašujejo?

Ko predavam na fakultetah, je zanimivo, da mi zastavljajo bolj osebnostna vprašanja. Kako si tako samozavestna, kako lahko tako nastopaš? Kako si si ustvarila tako kariero? Mogoče je to zato, ker s svojim sproščenim nastopom in odprtostjo ustvarim varen prostor, da zastavijo vprašanja, ki jih ponavadi ne. Opažam pa, da mnogi študenti pozabijo na ključno stvar: na ambicioznost in, da si pustijo nabirati različne izkušnje. Sama sem iskreno hvaležna, da sem lahko pri 16. letih delala v lokalni gostilni, kasneje sem že organizirala festivale (za to nisem prejela plačila, vseeno mi je bilo, bolj so mi bile pomembne te izkušnje) … takšen je bil nekako začetek moje matične kariere. Vseskozi pa sem se osredotočala na to, kaj je naslednji korak zame. Želela sem izkušnje iz start-up podjetja, želela izkušnje iz agencije, želela sem delati kickstarter kampanje … pustila sem si delati napake, iskati izkušnje in velikokrat delati dneve in noči ter srkati znanje, izkušnje, povezave kot spužvica. To je bil moj modus operandi. Česa vse se lahko naučim, tudi od ljudi, ki v start-up podjetju izdelujejo ročno narejene ovitke za iPhone in iPade višjega cenovnega ranga. Če je bilo treba k mojstru v Domžale rezati usnje, sem šla rezati usnje.

Zanimivo mi je, da se danes mlade generacije bolj učijo treningov in javnega nastopanja, kot smo se nekoč, pa vendarle imajo vprašanja v tej smeri (na primer, kako vam je neka prezentacija uspela). Reprezentacija nečesa je lahko močno orodje, ki super uspe ali pa ti spodleti. Kaj ponavadi mladim v takih odgovorih svetujete, namignete?

Naj jasno definirajo svojo zgodbo, kaj jih dela drugačne, kje se želijo pozicionirati. Naj raziskujejo, kdo so in to tudi predstavljajo. Vera vase in avtentičnost se začuti, in z njo pride tudi samozavest. Samozavest pa lahko tudi nadgradijo. Včasih pomaga že šminka ali fen frizura. To je najbolj lahek način, da si dvigneš samozavest. Sama sem zaradi pomanjkanja samozavesti in predvsem vere vase dobila kar nekaj pomembnih lekcij. Da sem se naučila, kako začeti verjeti vase, me je moral nekdo po desni prehiteti, kljub temu, da je imel manj izkušenj v marketingu, ampak, ker je znal nekatere misli boljše predstaviti in artikulirati, sem potem izgubila vodstveni položaj. Takrat sem si prisegla, da nikoli več. Našla bom način (ne sicer za vsako ceno): Kaj mislim, kakšne so moje ideje in kako to povedati, da bom slišana. Takrat se nisem čutila biti slišana in to je bila velika bolečina. Kaj mi pomagajo dobre ideje, če jih imam v glavi ali pa na drajvu v mapici. Na koncu vse izhaja iz osebnega življenja. “Našla bom način, kako bom to navzven predstavila in našla bom ljudi, ki jih to zanima.” Na tem tudi sloni misija Karieristke & hedonistke.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/4-nacela.mp4

Ko poslušam vašo osebno in poklicno zgodbo, me ne preseneča, da ste nominirani za Best Speaker Award in to v kar v močni konkurenci. Januarja bodo znani rezultati. Kakšne misli in občutki vas ob tem prevevajo?

To mi je bilo veliko presenečenje. Seveda sem izjemno počaščena. Rada se odzovem na povabila na konference, fakultete, tako doma kot v tujini … in ob teh dogodkih vedno verjamem oz. izhajam iz tega, da lahko vsak s tem, ko nekaj pove, nekomu olajša življenje. Če to pomeni 30 ljudi v predavalnici ali 600 ljudi v dvorani na konferenci in se najde en košček moje zgodbe, ki vsaj enemu malce pomaga, je to zame dovolj. To me poganja. Sama omenjena nominacija me je res prijetno presenetila, saj sem v družbi nominirancev, kot so olimpijska podprvakinja, doktorji znanosti … Mi je v bistvu potrditev, da očitno delam nekaj prav.

Česa osebno si želite, da bi Wolt Slovenija kot tak še dosegel? Vedno so cilji, strategije … Je še kakšno področje, v katerega po vašem mnenju ni dovolj ugriznil?

Ravno sem gledala podatke, 73 % Ljubljančanov je že naročilo pri Woltu. Ko sem šla gledati podatke o starosti ljudi, ki živijo v Ljubljani, jih je nekje 17 % v starosti nad 65 let. Se pravi imamo samo še nekaj odstotkov ljudi, ki jih lahko potencialno poberemo. Definitivno vidim potencial pri rasti tistih uporabnikov, ki nimajo potrebe hoditi sami v trgovino po službi, ker jim je optimizacija časa bolj pomembna. Pogosto pa vidim, da radi naročajo tudi tisti, ki živijo izven mest, delajo pa v Ljubljani. Ti najraje naročijo medtem, ko so v službi, paket iz trgovine se jim dostavi do avtomobila in odpeljejo ga domov. V zadnjih petih letih opažam največji preskok pri slovenskem prebivalstvu v tem, da so začeli malo bolj ceniti storitve. Tudi storitve dostave. Začeli so gledati, računati, koliko jim je čas vreden.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/73-Ljubljancanov-je-ze-narocilo-Wolt.mp4

Navdihujoča, zaključna misel za vse tiste, ki skrbijo za gradnjo znamk?

Bodite „customer obsessed“. Dobro razmislite, kdo je na drugi strani in kaj je njemu pomembno. Tudi ni vedno nujno o vseh prodajnih točkah komunicirati. Če komuniciraš o vsem, si ljudje ne bodo zapomnili, kaj zares smo. Raje korak nazaj. Če ilustriram na primeru Wolta: imamo najboljšo podporo strankam (hitro odgovorimo, se odzovemo), imamo najboljše ljubljanske restavracije, imamo dostavo v 30 minutah, uporabniška izkušnja aplikacije je najboljše ocenjena … o vsem tem bi radi komunicirali. Pa vendarle ni vse tako. Dajmo raje naše stranke malo vprašati: kaj je njim zares pomembno? Kaj se je izkazalo? Ugotovili smo, da večina ljudi te razlike v uporabniški izkušnji niti ne prepozna. Super je imeti dobro aplikacijo, a to ni bilo tisto ključno, kar nas je postavilo na prvo mesto. Podpora strankam se tudi ni izkazala za ključno, ker dejansko dobro podporo strankam potrebuješ samo takrat, ko gre kaj narobe. Kaj pa je res tisto, kar nas dela drugačne? To je ta dostava v 30 minutah. Obljuba, ki smo se jo kot standard konstantno držali. To so uporabniki Wolta najbolj opazili. To je tudi sporočilnost, ki smo jo štiri leta dosledno komunicirali. Konsistentno, vztrajno in to na vseh kanalih. In to je zdaj v glavah ljudi. Če bi mešali sporočila, eno leto eno, drugo leto drugo, ne bi naredili ničesar. Konsistenca je zelo pomembna. Še posebej zdaj, ko je uspešnost poskusov pozornosti zelo nizka.

https://branddna.si/wp-content/uploads/2025/02/Wolt-je-customer-obsessed.mp4

Ključno je ustvarjati t. i. brand love. To je mnogo bolj ključno od klasičnega velikega medijskega zakupa.

Najlepša hvala Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, da nas je gostil in kjer smo opravili intervju z Manco Šalehar. Vljudno vabljeni k ogledu!

Odlična business suite soba potrjuje preplet posla in udobja. Priporočamo jo za manjše team buildinge ali delovni dan malce drugače.