KAJ PRAVI: Aljaž Podlogar, direktor in partner v agenciji Rubikon GRAL

Uvodna predstavitev:

Aljaž Podlogar je uveljavljen marketinški strateg z več kot dvema desetletjema izkušenj na področju trženja, blagovnih znamk in strateške komunikacije. Njegova karierna pot se je začela na naročniški strani, kjer je iz prve roke spoznal dinamiko upravljanja blagovnih znamk in potrošniških navad. Svoje znanje in izkušnje je nato prenesel v agencijski svet, kjer danes kot direktor in partner agencije Rubikon GRAL vodi razvoj celostnih oglaševalskih rešitev za podjetja iz živilske, farmacevtske, finančne in tehnološke panoge.

Pred vstopom v agencijski svet je zasedal vodilne funkcije v podjetjih Panvita MIR, Eta Kamnik in Šampionka, kjer je imel ključno vlogo pri razvoju in krepitvi prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, kot sta Natureta in AVE. Njegov strateški pristop k prestrukturiranju poslovanja je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in dobičkonosnosti teh podjetij.

Rubikon GRAL je bil ob ustanovitvi zasnovan kot digitalna agencija, z jasnim ciljem – izkoristiti moč merljivosti in učinkovitosti digitalnih kanalov. Prvotni slogan »Odkrivamo spletni gral« je odražal to vizijo. A skozi prakso in sodelovanja z naročniki je Aljaž s svojo ekipo spoznal, da zgolj digitalni pristop pogosto ne zadostuje za dosego vseh poslovnih ciljev. Zato se je agencija razvila v 360-stopinjski marketinški servis, ki vključuje tudi klasične medije, dogodke in druge oblike komunikacije.

Aljaž verjame v moč podatkov, a hkrati poudarja pomen njihove temeljite analize, razumevanja potrošnikov in strateškega razmisleka. Po njegovem mnenju je učinkovitost pomembnejša od same kreativnosti, saj mora marketing vedno slediti jasnim poslovnim ciljem naročnika. V ospredje postavlja povezovanje blagovnih znamk z vrednotami potrošnikov, kar dosega z natančno zastavljenimi strategijami in poglobljenim vpogledom v trg.

Zanj je marketing srce podjetja – oddelek, ki ustvarja dobiček in ima v rokah škarje in platno. Ob tem pa jasno ločuje vlogo trženja od prodaje, saj verjame, da mora vsaka funkcija v podjetju imeti svojo odgovornost in merila uspešnosti.

Pod njegovim vodstvom Rubikon GRAL ne gradi le kampanj, temveč zgodbe, odnose in dolgoročne vrednosti, ki blagovnim znamkam omogočajo rast in trajno prisotnost na trgu.

Vabljeni k prebiranju.

Pri sodelovanjih z znamkami smo skozi čas ugotavljali, da se nikakor ne smemo omejevati zgolj na digitalne kanale. Od tod tudi današnje ime in vodilo agencije – 360-stopinjski servis.

Agencija Rubikon Gral je na slovenskem trgu prisotna že več kot 10, 15 let? Poslovni javnosti se predstavljate kot vez med znamko in njenimi kupci. Kakšna je vaša temeljna misija, v skladu s katero delujete? Se pri izboru in sodelovanjih z znamkami na trgu pri čem omejujete – v smislu vrednot?

Naslednje leto praznujemo 15 let. Začetna ideja je bila biti povsem digitalna agencija. Navdušenje nad digitalnim, ker je merljivo, kjer so oprijemljive številke itd., da lahko potem dosežeš vse oz. marsikaj. To je bila temeljno vodilo, prepričanje, iz katerega sva ob začetku izhajala skupaj z ustanoviteljem agencije, Gregorjem Grafom. »Odkrivamo spletni gral« je bil pravzaprav naš prvi slogan. Kasneje, na žalost, kot smo skozi posamezne kampanje ugotavljali, pa smo prihajali do spoznanj, da vendarle vseh KPI-jev skozi digitalni svet ni bilo mogoče doseči. Postopoma smo se vendarle prepričali, da televizija je pomembna, da radio tudi deluje, da je organizacija dogodkov smiselna in tako dalje. Skratka, če smo skozi kampanje naših naročnikov želeli zadostiti zastavljenim ciljem, smo znali iti tudi na povsem klasične medije (tudi tiskane in velike plakate). Skratka, če odgovorim na vaše vprašanje, pri sodelovanjih z znamkami smo skozi čas ugotavljali, da se nikakor ne smemo omejevati zgolj na digitalne kanale. Od tod tudi današnje ime in vodilo agencije – 360-stopinjski servis, ki predpostavlja vse-vključenost kanalov in novi slogan: ”Ustvarjamo vezi.”.

2. Kaj pa samo ime … Rubikon Gral?

Tudi tu se skriva zgodba, pomen. Referirali smo se na Julija Cezarja v smislu njegovega poguma. Če osveživa spomin, Rubikon je bila majhna reka v severni Italiji, ki je v času Rimske republike označevala mejo med Italijo (pod neposrednim nadzorom Rima) in provincami, ki so jih upravljali rimski guvernerji. Julij Cezar je s svojo vojsko prečkal Rubikon, kar je bilo nezakonito dejanje. Po rimskem pravu namreč general ni smel pripeljati vojske v Italijo, saj bi to pomenilo upor proti senatu. Danes izraz “prečkati Rubikon” pomeni narediti nepovratno odločitev, pogosto tvegano ali uporniško. Naš novi slogan Ustvarjamo vezi pa govori o tem, da ustvarjamo čustvene vezi med znamkami in njihovimi strankami do teh znamk – to je tisto, kar nas primarno žene. Področje B2B je v naših pristopih zelo pomembno pri ustvarjanju vezi med kupci in dobavitelji. Posvečamo se tudi t. i. co-marketingu, ko znamke iščejo nekoga (jih torej povezujemo). Se pa ustvarjanje vezi dotika tudi naših odnosov v agenciji, kjer verjamemo v moč harmonizirane ekipe. In, kot ste me uvodoma že vprašali, ali se kdaj omejujemo v smislu vrednot: da, se omejujemo kdaj tudi v tej luči, zlasti, ko je šlo za stroškovno razvrednotenje; ne moremo narediti vrhunskega dela z zelo omejenimi sredstvi. Naša logika delovanja na ravni vrednot je sledeča: potrebno je spodbujati vrednost, odgovornost, samozavest, ambicioznost, sodelovanje. To velja tudi znotraj, na ravni naših zaposlenih; vlagamo in spodbujamo izobraževanja, psihološke delavnice ter da je vsak od nas v agenciji (ne glede na funkcijo) tedenski reditelj (kot v šoli). Da, tudi jaz in soustanovitelj sva reditelja 😊.

Naša temeljna ideja je, da ne delamo za naše naročnike, ampak za njihove stranke.

3. Pri snovanju rešitev za znamke prisegate tako na online kot offline izkušnje. Že lep čas smo eksponantno v obdobju digitalnega sveta, ki se kot tak primarno preferira za promocije, oglaševanje znamk. Kako ocenjujete njegovo kondicijo danes glede na vsesplošno zasičenost? Je še vzdržen? Bo to morebiti priložnost za obuditev tudi bolj tradicionalnih kanalov, ki so vmes izgubili na vrednosti v tem smislu? Zakaj nasploh prisegate na zmes online in offline izkušenj pri gradnji in promociji znamk?

Kompleten medijski prostor je že tako izredno zasičen. To je neizbežno dejstvo. Tudi v klasičnih medijih. Še vedno imamo v Sloveniji, če se ne motim, največ tiskanih medijev na tisoč prebivalcev. Potrošniki s(m)o z vseh možnih koncev kontinuirano bombardirani. Smo v obdobju fast TV-ja. Online in offline sta iz tega vidika precej enakovredna. Aktualna percepcija je, vsaj tako kažejo tudi raziskave, da ljudje oglaševanju na offline kanalih vendarle bolj zaupajo kot oglaševanju v digitalnih okoljih. Nedavno sem bral eno angleško raziskavo, ki je potrdila, da je bila frekvenca sprožitve nakupa preko oglasov na TVju nižja kot pri digitalnem oglaševanju (torej TV je bila bolj uspešna v cilju prodaje, kot digitalno oglaševanje). Sicer pa, ko pri nas snujemo kampanje, predvsem iščemo stične točke, raziskujemo in poudarjamo potencialno vpletenost, spodbujamo zanimive, drugačne oglase, zlasti v digitalnih okoljih. Precej pa je odvisno tudi od samih ciljev znamke; včasih je pomembna zgolj vidnost in ni potrebe po neki interakciji. Zlasti tradicionalni izdelki iz FMCG panoge gradijo svoje aktivnosti zgolj na opomnikih.

Skratka, res je, prisegamo na integriran pristop. Človek ni zgolj digitalno ali fizično bitje; naše izkušnje so preplet obojega. Uspešna znamka mora biti prisotna tam, kjer so njeni kupci, in jim ponuditi celostno izkušnjo. Digitalni kanali omogočajo doseg in merljivost, medtem ko offline izkušnje gradijo globlje, bolj otipljive povezave. Prava moč je v sinergiji obeh svetov, ki skupaj ustvarjata močnejši učinek.

4. Svojo karierno pot ste pričeli na strani naročnika/podjetij. V nekaterih krogih, kot sem že nekajkrat zgledno izpostavila, je to prej redkost kot pravilo. Običajno ljudje iz okolij oglaševalskih ali marketinških agencij presedlajo k naročnikom. Zasedli ste vodilne funkcije v podjetjih Panvita MIR, Eta Kamnik in Šampionka, Johnson Vax, Droga Porotorž. Česa ste se v tem obdobju najbolj naučili? Da vam torej še danes pride prav, ko snujete strategije za nastope znamk na trgu …

Definitivno sledeče: V takratni Drogi Portorož , kjer sem bil zaposlen kot vodja razvoja v marketingu in pospeševanja prodaje, sem imel enkratno priložnost spoznavati razvoj izdelka, sodelovati s tehnologi, razumevati potrošnika, skratka, opravljal sem naloge, ki praktično niso imele ničesar z oglaševanjem in ravno te so mi dale ogromno širino. Ukvarjal sem se torej s potrošnikom in izdelkom. Če ilustriram na primeru njihove znamke Zlato polje: v vse smo se poglabljali – tako na ravni izdelka (različne vrste riža, ki se uporabljajo pri kuhanju) kot tudi na ravni potrošnika (poglobljeno preučevanje skozi fokusne skupine). Droga je bila v tistem času prva (ali med prvimi), ki je razvijala funkcijo razvoja v marketingu v pravem pomenu besede in poslanstva – to mi je bilo zelo všeč, izredno dobra in nepozabna izkušnja, res sem se veliko naučil o pomenu razumevanja izdelka kot takega kakor tudi njegovih potrošnikov.

Pri podjetju Johnson sem sem pridobil druge dragocene izkušnje; tukaj pa je bil fokus na medijskem zakupu in obvladovanju prodajnih mest. Ogromno spoznanj in izkušenj mi je ostalo tudi iz tega obdobja, saj sem se docela naučil zakonitosti t. i. trženjskega miksa, pomena distribucije, kje in kako se giba potrošnik (da se torej tam vrši promocija itd.).

Dejansko sem se s čistim trženjem-marketingom srečal šele, ko sem delal v Šampionki in kasneje v Eti Kamnik. Kar se teh dveh podjetij oz. znamk tiče, vanju sem vstopil v relativno slabih časih slovenskega gospodarstva, v začetku novega tisočletja. Obe podjetji sta bili takrat v izgubah, a z dobrim marketingom, trženjskimi pristopi, izboljšavami v distribucijah, cenah, stroških (spremljali in kupovali so se podatki, delale so se raziskave … ) smo ju uspeli pripeljati do novih ponudb za končne potrošnike in dobrih rezultatov, denimo premium bio linija je bila takšen primer.

5. Zakaj se nekateri naročniki, znamke bolje pozicionirajo na znamčnem, marketinškem in oglaševalskem zemljevidu? Katero domačo nalogo po vaših izkušnjah in opažanjih bolje opravljajo (kot recimo drugi, ki jim po tej poti ravno ne uspeva)?

Eno so podatki, drugo je temeljita analiza, razumevanje potrošnikov, spremljanje in preučevanje dogajanja na trgu, postavljanje strategije v skadu s tem. Vse to je celovita in zelo pomembna zgodba, ki poglavitno vpliva na boljše/slabše pozicioniranje. Pa še ena ključna stvar: višina medijskega zakupa. Meni osebno, kljub temu, da si s tem zdaj pljuvam v lastno skledo, je medijski zakup bolj pomemben kot produkcija, ustvarjanje. Včasih je boljše iti z enostavnim sporočillom (ki tudi ni najbolj perfektno, kreativno v nulo zastavljeno, kot temu pogovorno rečemo) in z njim nasloviti dovolj frekfventno ciljno skupino, saj le določena frekvenca stika s potrošnikom sproži pomnjenje ali nakup.

Ustvarjamo čustvene vezi med znamkami in njihovimi strankami do teh znamk – to je tisto, kar nas primarno žene.

6. Z letošnjim letom ste tudi postali član upravnega odbora pri Slovenski oglaševalski zbornici. Katera področja dela oz. naloge vas v tem delu še posebej veselijo, katere so tiste tematike, ki se vam znotraj odbora še posebej zdijo ključne in vredne obravnave za slovensko panogo dobrega znamčenja in oglaševanja?

Definitivno obravnava, ki se pri Slovenski oglaševalski zbornici obeta jeseni, to je dobra praksa natečajev. Tukaj imamo po mojem osebnem opažanju in prepričanju eno zelo veliko vrzel. Če se bo to pričelo uporabljati jeseni, kot se obetajo vizije in načrti, menim, da bo ta del prakse med naročniki in agencijami šel na bolje.

Moja osebna želja in poslanstvo je tudi v tem, da bi to stroko premaknili tudi na manjša podjetja (ocenjujem, da je to res potrebno). Skratka, da bi se zgodil en premik iz večjih podjetij na srednja in manjša, saj ne poznajo vseh metrik in izgubljajo ogromen potencial za razvoj ali premik stopničko višje.

Aktualna percepcija je, vsaj tako kažejo tudi raziskave, da ljudje oglaševanju na offline kanalih vendarle bolj zaupajo kot oglaševanju v digitalnih okoljih.

7. Kako pristopate k oblikovanju identitete znamke? Katere ključne dejavnike upoštevate pri razvoju strategije?

Težimo, da nam dajo čim več podatkov. Vpogled v potrošnika in v trg je običajno zelo slabo razviden, a nujno potreben. Brez tega ne gre. Tudi kreativni del načeloma gradimo na temelju podatkov, ki jih dobimo oz. potegnemo ven. Vsaj pri nas je vizija delovanja v tem, da je učinkovitost pomembnejša kot kreativnost komunikacije ter da moramo dosegati poslovne clje naročnika skozi trženje. Nastavljamo poti, kako uglasiti potrošnika z vrednotami znamk. To iščemo. Marketing je tisti, ki ustvarja dobiček v podjetju. Marketing je v svojem bistvu trženje. Ta oddelek ima škarje in platno v rokah. Pri čemer trženje ni enako prodaja. Ti dve vlogi se pogosto krešeta, tudi sama prodaja je pogosto vzeta kot slaba. Ne sme biti tako. Prodajnik naj ne bi vplival na sam izdelek ali cenovno politiko, vsekakor pa mora dajati prodajne rezultate, nato pa se naredi evalvacija opravljenega dela na strani trženja in prodaje.

Skratka, oblikovanje identitete znamke je proces, ki se začne z globokim razumevanjem – trga, konkurence, predvsem pa samega naročnika, njegovih vrednot, vizije in ciljev. Ključni dejavniki pri razvoju strategije so jasna opredelitev ciljne publike, edinstvena prodajna prednost (USP), temeljne vrednote znamke in želeno pozicioniranje. Strategija mora nato vse te elemente povezati v koherentno zgodbo in načrt aktivnosti, ki bodo to identiteto učinkovito komunicirale.

8. Kakšen je vaš proces ustvarjanja kampanj za blagovne znamke? Kako združujete kreativnost in podatkovno analitiko?

Po mojem prepričanju mora kreativni oddelek tudi naštudirati podatke, ki so potem osnova za navdih. Načeloma nam to zelo dobro uspeva. Pri čemer, se lahko kreativna ekipa tudi skrega z analitikom, nič narobe s tem. Ključno je, da so oboji pozorni na podatke.

Naš proces se vedno začne z analizo podatkov in vpogledov – kdo je naša publika, kje jo najdemo, kaj jo zanima, kakšne so njene navade in potrebe. Na teh temeljih gradimo kreativne koncepte. Kreativnost in podatkovna analitika nista nasprotji, ampak partnerja. Podatki nam dajo usmeritev in omogočajo boljše odločitve, kreativnost pa je tista, ki sporočilo naredi opazno, zapomnljivo in učinkovito. Proces je iterativen: postavimo hipoteze na podlagi podatkov, razvijemo kreativne rešitve, testiramo, merimo in optimiziramo.

Definitivno mora biti tisti, ki se ukvarja z znamčenjem, tudi podatkovno zelo dobro orientiran ter da zna zastavljeno strategijo in vrednote znamke uspešno infiltrirati znotraj podjetja, tudi v ostale, netipične oddelke, kot je recimo oddelek za finance.

9. Kako vidite razvoj blagovnih znamk v naslednjih nekaj letih? Katere nove pristope pričakujete?

Ne bi si upal napovedati nečesa novega, pa vendarle, mogoče bomo šli nazaj na 1:1 komunikacijo. Umetna inteligenca bo poenostavila marsikateri postopek pri oglaševanju in komunikaciji. Po drugi strani bodo potrošniki še bolj zasedeni in zasičeni, medijski prostor se bo podražil, zato bodo potrebni novi načina vstopa; mi vidimo prednost v dogodkih, v iskreni pristni izkušnji vezi med blagovno znamko in potrošnikom.

Vsekakor pričakujem še večji poudarek tudi na avtentičnosti, transparentnosti in družbeni odgovornosti. Znamke bodo morale biti bolj “človeške”, graditi skupnosti in aktivno poslušati svoje stranke. Personalizacija na podlagi pametne uporabe podatkov bo ključna za ustvarjanje relevantnih izkušenj. Prav tako bo rasel pomen namena (purpose-driven branding), kjer znamke jasno pokažejo, kakšen pozitiven prispevek imajo za družbo ali okolje. Tehnologije, kot je umetna inteligenca, bodo ponudile nova orodja za razumevanje strank in avtomatizacijo, a človeški element empatije in kreativnosti bo ostal nenadomestljiv.

10. Kako se znamke prilagajajo digitalnemu svetu? Katere platforme so po vašem mnenju trenutno najpomembnejše?

Zelo odvisno od ciljev blagovne znamke, vrednot itd. Najpomembnejše so tiste, kjer je znamkina ciljna publika najbolj aktivna in angažirana. Za nekatere je to Instagram ali TikTok, za druge LinkedIn, za tretje specializirani forumi, blogi ali celo gaming platforme. Ključno je strateško izbrati in biti prisoten tam, kjer je smiselno za znamko in njene stranke, ter ponuditi vrednost. Mi recimo delamo z vsemi platformami. Dejstvo pa je, da so trenutno podkasti močno v porastu v Sloveniji, pa vendarle, spet ni to edina možnost za nagovarjanje.

Dober graditelj znamk mora tudi biti empatičen – razumeti mora ljudi, njihove potrebe in motivacije.

11. Ker smo revija o znamčenju in dobrih poslovnih praksah znamk, me zanima, katere so po vašem mnenju dobrodošle odlike posameznice ali posameznika, zaradi katerih lahko dobro opravlja poklic grajenja in negovanja znamke? Oz., katerih znanj in veščin v dobrem znamčenju nikoli ne gre podcenjevati in zakaj? (lahko utemljite tudi z vidika svojih poklicnih spoznanj)

Prodornost. Definitivno mora biti tisti, ki se ukvarja z znamčenjem, tudi podatkovno zelo dobro orientiran ter da zna zastavljeno strategijo in vrednote znamke uspešno infiltrirati znotraj podjetja, tudi v ostale, netipične oddelke, kot je recimo oddelek za finance.

Dober graditelj znamk mora tudi biti empatičen – razumeti mora ljudi, njihove potrebe in motivacije. Biti mora radoveden, nenehno mora spremljati trende, družbene spremembe in se učiti. Ključno je strateško razmišljanje, sposobnost videti širšo sliko in povezovati različne elemente v smiselno celoto. Ne gre podcenjevati niti analitičnih veščin za razumevanje podatkov, komunikacijskih veščin za jasno izražanje idej ter odpornosti in potrpežljivosti, saj gradnja močne znamke terja čas in vztrajnost. Iz mojih izkušenj je ključna tudi sposobnost poslušanja – tako naročnika kot končnega potrošnika.

12. Radi povprašamo naše gostujoče intervjuvance, torej tudi vas: katera je tista znamka, ki se jo najprej spomnite iz otroštva? Kaj se vam je pri tej znamki še posebej vtisnilo v spomin? Kaj vas je tako očaralo, navdušilo, vam pogrelo srce?

Lego in Elan. Lego zato, ker so te kocke res top; sam sem jih spoznaval kot otrok že v času Jugoslavije in do njih ni bilo tako enostavno kjerkoli priti, moj dedek je potoval iz Nemčije in mi jih je prinesel. Pri lego kockah me je navdušila tista kreativnost, ustvarjalnost, možnosti sestavljanja …. Elan pa je v mojem svetu ena tako res uauuu slovenska blagovna znamka; sem ponosen Slovenec, na našo dediščino smučanja, Križaja, Ingemarja Stenmarka, zmage, ki smo jih osvojili skozi zgodovino … vse, kar paše v kontekst Elanove znamke v tem smislu.

13. Vrniva se v sedanjost. Na katero znamko v svetovnem merilu najprej pomislite? Zakaj jo cenite oz. prepoznavate kot impresivno, zgledno?

Diesel. To je znamka, ki jo najdlje časa redno spremljam in sem tudi njen potrošnik. Zvest sem ji že od študentskih let naprej. Všeč mi je, da spodbujajo individualnost, podpirajo kakovost (posamezne kose nosim več kot deset let), tudi sicer nisem pristaš hitre mode (čeprav nisem nanjo imun).

14. Katere vrednote po vašem mnenju definirajo sedanjost in prihodnost dobega znamčenja?

Iskrenost v komunikaciji in trajnost/družbena odgovornost. To dvoje že je in bo še bolj pomembno. Če znamka ne bo naredila domače naloge na teh dveh področjih, ji potrošniki ne bodo zvesti, se ne bodo vračali. Potrošniki vse bolj iščejo znamke, ki so pristne in katerih vrednote se ujemajo z njihovimi. Dodal bi še empatijo – resnično razumevanje in skrb za stranko ter njene potrebe – ter jasen namen (purpose), ki presega zgolj dobiček in odgovarja na vprašanje, kako znamka prispeva k boljšemu svetu.

Čeprav ne smemo pozabiti, da bodo vedno obstajali potrošniki, ki jim bo pomembna le cena, nekaterim pri hrani, drugim pri oblačilih, ne nujno, da na vseh področjih, a se moramo zavedati tega.

Potrošniki vse bolj iščejo znamke, ki so pristne in katerih vrednote se ujemajo z njihovimi.

15. Kdaj po vašem mnenju strategija znamke ne funkcionira? Po čem sodite oz. kaj neuspešno zastavljeno strategijo najprej in najbolj izda?

Neiskrenost. Ko te kot potrošnika nekaj zmoti, prepoznaš, da zgodba ni empatična in kot takšna ne funkcionira. Pa še ena stvar, ki takoj neuspešno zastavljeno strategijo izda: znamka ne nagovarja prave ciljne skupine.

Neuspešno zastavljeno strategijo najprej izda nedoslednost v komunikaciji in dejanjih znamke – ko sporočila niso enotna ali ko se dejanja ne ujemajo z obljubami. Prav tako jo izda nepovezanost s ciljno skupino; ko znamka govori jezik, ki ga njene stranke ne razumejo ali jih ne nagovarja na pravi način. Pogosto je težava tudi v tem, da strategija ni internalizirana znotraj podjetja in je zaposleni ne razumejo ali ne živijo.

16. Vaša zaključna misel, navdih, popotnica za vse obstoječe in bodoče nastope znamk? Tudi kaj vas sicer pri delu najbolj navdihuje, da zadovoljno poganjate naprej v svetu znamčenja, marketinga in oglaševanja, ki nikoli ne počiva?

Če ne uporabljaš znamke v lastnem življenju, zelo težko delaš za to znamko. To ni nič slabega in zagotovo ni poraz—preprosto pomeni, da bi morda bolje uspeval v okolju znamke, ki ti je bližje.

Vir: Arhiv Rubikon GRAL.

Ste uživali v branju? Bi želeli več?

Ta vsebina živi še v offline epizodi, ki jo uporabniki opisujejo kot obvezno branje in poslušanje za vse, ki živijo branding. To ni le revija ali dogodek – to je izkušnja. Super izkušnja. S Super Znamko. 😊

👉 Pridružite se klubu, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.
👉 Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.