KAJ PRAVI: ALESSIO CARCIOFI, univerzitetni profesor marketinga in digitalnega wellnessa, Italija

Uvodna misel: Ines Markovčič

Res je, ne znamo se več skriti pred elektronsko pošto in obvestili na pametnih telefonih. In težava tu ni omejena le na delo. O digitalni blaginji/digitalnem dobrem počutju oz. digitalnem wellnessu sem se pogovarjala z Alessijem Carciofijem, enem izmed letošnjih predavateljev na Slovenskem oglaševalskem festivalu. Alessio je univerzitetni profesor marketinga in digitalnega wellnessa, koncepta, ki mi je takoj padel v uč in prevzel za nadaljnje raziskovanje. Alessijevo zanimanje je bilo najprej posledica njegove osebne zgodbe. Vedno je delal v svetu marketinga in bil sam žrtev digitalne izgorelosti. S posvečanjem temi o digitalni izgorelosti in smiselnosti t. i. digitalnega wellnessa ali digitalne blaginje danes želi pomagati ljudem, podjetjem in družinam z napotki, kako živeti bolj zdravo, produktivnejše in srečnejše življenje. Na Slovenskem oglaševalskem festivalu v svojem predavanju razgrne 10 nasvetov in trikov za izboljšanje našega duševnega wellnessa.

Alessio je tudi Tedx govorec, prvi avtor knjige in podcasta o digitalnem razstrupljanju v Italiji. Njegove refleksije so impresivne in krepijo poti tistih idej, ki poudarjajo, da je treba digitalni svet uporabljati zgolj kot pripomoček, orodje. Nikoli se ne sme zgoditi obratno. Digitalni wellness ne pomeni odstranjevanje tehnologije iz naših življenj, temveč prakso njenega pametnega upravljanja, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Prav tu lahko oglaševanje in marketing tudi opravita smiselno in koristno vlogo. Kot razmišlja Alessio: »Namesto da bi govoril o tem, kako lahko marketing vpliva na digitalno blaginjo, bi govoril o tem, kako lahko digitalna blaginja vpliva na marketing.« Vabljeni k prebiranju intervjuja.

Sprašuje: Ines Markovčič

1. Kaj je digitalni wellness (digitalno dobro počutje) in zakaj je tako pomembno?

»Digitalno dobro počutje«, o katerem danes pogosto slišimo, je nastalo kot reakcija na vse bolj prisotno in vsiljivo tehnologijo. V zadnjih dvajsetih letih je tehnologija neverjetno napredovala, ljudje pa ne toliko. Naše digitalne uporabe zdaj ne moremo šteti za trajnostno. Poleg telesnih težav, ki jih povzroča 24-urna povezava, kot so težave z držo in vidom, moramo upoštevati tudi psihološke dejavnike. Ni naključje, da so delavci po vsem svetu vse bolj pod stresom in trpijo zaradi izgorelosti: tehnologija je podrla vse stene med delom in zasebnim življenjem in ne znamo se več skriti pred elektronsko pošto in obvestili. In težava ni omejena le na delo. Če imate telefon, bi morali imeti tudi orodja za nadzor nad tem, kako in kdaj vas tehnologija lahko doseže, da se izognete, da bi ves svoj čas tavali po internetu. Digitalno dobro počutje naredi prav to: daje orodja za pristop k tehnologiji na zavesten in produktiven način.

2. Kako lahko podjetja spodbujajo digitalno dobro počutje med zaposlenimi? In kako lahko starši spodbujajo digitalno dobro počutje pri vzgoji svojih otrok? Katera praksa po vašem mnenju prinaša večji izziv?

Najprej bi rad povedal, da zelo verjamem v moč zgleda in dialoga. Pogosto pravijo, da če želite nekaj spremeniti, morate biti prvi za zgled. In to velja tako v poslu kot v družini. Če sem vodja ali delodajalec in želim predlagati korporativno kulturo, ki zajema digitalno dobro počutje, se bom moral prvi izogibati pošiljanju elektronske pošte pozno ponoči ali kontaktiranju svojih zaposlenih v prostem času, razen v nujnih primerih. Podobno, kako lahko starš svojemu otroku reče, naj odide s telefona, ko sam med večerjo prvi obtiči pred telefonskim zaslonom? Poglejmo si zdaj dialog: kakršno koli okolje se ne more razvijati, če ne pušča prostora za dialog in poslušanje. Večini težav se lahko izognemo ali jih rešimo, če znamo pravilno poslušati. Na primer, namesto da napadate otroka, ker igra preveč videoiger, ga vprašajte, zakaj to počne, ali morda, ali bi rad skupaj počel kaj drugega.

3. Digitalno trženje je stroškovno učinkovito in ima velik komercialni vpliv na poslovanje znamke. Kaj po vašem mnenju ustvarja dobro pripovedovanje zgodb v digitalnem svetu, ne zastruplja naših digitalnih navad in hkrati prinaša odlične rezultate za samo znamko?

Digitalno trženje je odlična priložnost in od nas je odvisno, ali z zdravimi navadami in pravimi rituali postavimo najboljše meje za naše dobro počutje. In predvsem ob upoštevanju razlike med navadami in rituali, saj če se navade začenjajo in potekajo večinoma na nezavedni ravni, se rituali izvajajo izključno z namenom. Spremeniti moramo pripoved in jo premakniti v smeri ritualov in namernosti. To pomeni imeti boljšo sposobnost osredotočanja, biti jasnejši in produktivnejši tudi, da bi oblikovali dobro pripoved, dobro poslovno pripoved.

4. Kako lahko marketinške in oglaševalske prakse spodbujajo digitalni wellness? Ali pa se ta dva segmenta izključujeta?

Digitalna blaginja ne pomeni odstranjevanje tehnologije iz naših življenj. V ta namen obstaja digitalno razstrupljanje in tudi tu je daljša razprava. In zato imata trženje in oglaševanje svoje mesto v tem kontekstu, kajti ko govorimo o digitalni blaginji, govorimo o iskanju »kompromisa«, učinkovite rešitve za produktivno uporabo digitalnega, ne da te popolnoma absorbira. Ko govorim o digitalni porabi informacij, rad naredim analogijo s prehrano: tako kot naša telesa potrebujejo drugačna hranila, tako tudi naš um potrebuje drugačno vsebino. Bolje je, če se jih veliko šteje za “zdrave”. Mislim celo, da če bi bila digitalna blaginja širše poznana in razširjena, bi bili bolj selektivni glede vrste trženja, za katerega želimo, da nas doseže, in bi s tem ustvarili nekakšno »naravno selekcijo« oglaševanja, kjer se lahko pojavljajo le resnično kakovostne vsebine. Namesto da bi govoril o tem, kako lahko marketing vpliva na digitalni wellness, bi govoril o tem, kako lahko digitalni wellness vpliva na marketing.

5. Ker tehnologija vse bolj postaja sestavni del našega življenja, nas lahko včasih odvrne od stvari, ki so nam najbolj pomembne. Seveda tudi tehnologija izboljša naše življenje. V kolikšni meri dojemate tehnologijo in digitalni svet kot pozitivno znanost?

Na to vprašanje odgovarjam z drugim vprašanjem: če ne bi imeli digitalnih orodij, kako bi se spopadli s pandemijo? Tehnologija je milijonom ljudi omogočila, da so v težkih časih ostali v stiku s svetom in svojimi najbližjimi, kljub dvomom in negotovostim pa je tudi večina podjetij in šol lahko nadaljevala svojo vlogo. Da ne omenjam količine informacij in znanja, ki jih lahko najdemo na spletu. Lahko se naučimo novih jezikov, lahko virtualno obiščemo oddaljene kraje, ne da bi se odselili od naših domov, in lahko živimo neverjetne izkušnje. Osebno veliko dela opravljam preko digitalnega medija. In ker se zavedam njegovega ogromnega potenciala, se obenem tudi zavedam, da ga je pomembno uporabiti kot orodje: nadzorovati moramo, kako ga uporabljamo, nasprotno se ne sme nikoli zgoditi.

6. Kakšne bodo naše prihodnje izkušnje s tehnologijo čez deset let? Seveda je težko karkoli napovedati, saj hitre spremembe skoraj vsak dan oblikujejo naše življenje. Menite, da bi morali redno izvajati nekatere tehnike, ki so nujne ali smiselne, da bi živeli bolj zdravo, produktivno in srečno življenje v vsakdanjem digitalnem svetu?

Trenutno izvajam nekaj raziskav o Metaverse, ki je najbolj verjetna smer, v katero gre napredek tehnologije. Spremembe, ki jih bo prinesla uvedba Metaverse, čeprav postopoma, bodo porušile številne naše navade. Ideja o stiku z neskončno bolj realističnim in poglobljenim vesoljem, v katerem lahko na primer porabimo pravi denar za nakup čisto digitalnih predmetov in v katerem lahko živimo neponovljive izkušnje, prinaša s seboj tveganje, da se odklopimo od naše analogne “resničnosti”, da bi živeli bolj v “digitalni”. Ampak kot pravite, smo v fazi velikih sprememb, tako da poglejmo, kaj se bo vmes zgodilo.

Verjamem, da je dobro počutje nekaj, kar se doseže iz dneva v dan, počasi se gradi idealna rutina, sestavljena iz ritualov, navad in doslednosti. Ni takojšnjih rešitev, ko gre za “dobro počutje”, in zagotovo je imeti metodo, znanje eden od ključev za čim bolj uravnoteženo življenje. Dobra novica pa je, da imamo moč nad svojimi navadami, zato se lahko kadar koli v življenju odločimo, katero pot bomo ubrali za izboljšanje svojega življenja.

7. Digitalne navade bolj kot kdaj koli prej prispevajo h kritičnemu razmišljanju o psiholoških in socialnih posledicah človekovega sodobnega počutja. Zakaj potrebujemo bolj zavesten pogled na tako imenovane digitalne detoksikacije v dobi »infomanije«?

Po mojem mnenju je pomembno razumeti, da nas virtualni medij projicira v »virtualni« svet, vendar so posledice naših dejanj skrajno »resnične«. To, kar počnemo na internetu, kar povemo, kar vidimo, vpliva na naše počutje (pozitivno ali negativno) in na druge. Vzemimo na primer družbene medije. Ko objavite zloben komentar ali ko se iz nekoga norčujete; kljub filtraciji peko dveh zaslonov ni storjena škoda nič manj škodljiva. Prav tako ni mogoče opravičiti lažnih informacij, objavljenih samo za  ustvarjanje paničnih vsebin ali vabo za klike, ker so na voljo samo na digitalnem mediju. V zadnjem času je med drugim eksplodiral trend filtrov, ki uporabnikom omogočajo spreminjanje obraza in telesa. Ta orodja prispevajo k večji negotovosti in krhkosti posameznikov in v primeru zlorabe so lahko posledice hude. Zavedanje, da internet skriva neskončno število pasti in zablod, je prvi korak, da razumemo, s katerimi vsebinami se ukvarjati ​​in s katerimi ne.

Če so informacije, do katerih imamo dostop in ki nenehno dežujejo na nas, protislovne, nepotrebne ali celo škodljive za naše počutje, je pomembno, da do njih pristopimo z zavedanjem in znanjem. Na naše počutje ne vpliva močno le vrsta informacij, ampak tudi čas, ki ga preživimo s pametnimi telefoni, in velikokrat sploh ne vemo, koliko časa porabimo zanje. Nekateri vzamejo telefon takoj, ko zjutraj odprejo oči, drugi pa ga ne morejo držati več kot meter stran. Obstaja motnja, ki so jo celo poimenovali: imenuje se NOMOFOBIJA in gre za tesnobo in strah, da bi ostali brez telefona. Pomislimo, da pred dvajsetimi leti skoraj nihče ni imel mobilnega telefona. Vprašanje, ali je to res napredek, ki ga potrebujemo za dobro življenje, ali obstaja način, kako čim bolje izkoristiti pozitivne učinke, medtem ko negativne čim bolj omejimo.

8. Ali naj zavestni pristopi k tehnologiji postanejo povsem individualno področje znanosti v humanističnih in/ali družboslovnih študijah?

Glede na hitrost, s katero se je digitalno razširilo in ustalilo v vsakdanjem življenju milijard ljudi, sem prepričan, da bi lahko postalo pomembna veja humanističnih in družboslovnih študij. Navsezadnje, ko smo videli kot posledico pandemije, je tehnologija res sposobna oblikovati in pogojevati navade in norme celih držav. Pomislite samo na pametno delo: tudi zdaj, ko se zdi, da so se razmere normalizirale, se mnoga podjetja ne bodo več vračala na delo v svojih pisarnah, ampak bodo še naprej delala s svojih osebnih računalnikov. Sposobnost poglobljenega preučevanja psiholoških in družbenih posledic pojavov, kot je ta, je bistvenega pomena za izgradnjo prihodnosti, ki vključuje digitalno blaginjo.

9. Ali smo že na točki, ko digitalni wellness izenačujemo s splošnim duševnim zdravjem?

Če izhajamo iz predpostavke, da je treba na dobro počutje gledati s celostnega vidika in da je za “dobro počutje” treba uskladiti različna področja počutja, menim, da je digitalno del našega vsakdana, zato si predstavljam, da je splošno duševno dobro počutje mogoče doseči tudi, če so vse njegove komponente, vključno z digitalno, v ravnovesju. Vrednost digitalnega wellnessa je v njegovi sposobnosti, da pripravi praktične, konkretne in takoj sprejemljive rešitve ali proaktivno pristopi k problemom, ki jih digitalno ustvarja.

10. Kaj spodbuja vaše osebno zanimanje za temo digitalnega wellnessa? Kaj vas je motiviralo ali navdihnilo za študij tega področja?

Moje zanimanje je bilo najprej posledica osebne zgodbe. Vedno sem delal v svetu marketinga in bil sam žrtev digitalne izgorelosti. V letih od 2009 do 2010 sem ugotovil, da preživim veliko časa digitalno povezan, celo več časa, kot je dejansko moja služba zahtevala, pogosto brez kakršne koli namere, da bi bil tam. Čas, preživet na internetu, me je utrudil in razdražil, ni mi dal dobro spati in počutil sem se vse bolj osamljenega. Tako sem začutil potrebo po popolnem odklopu in razstrupljanju, zato sem se zatekel v frančiškansko puščavnico. Tam sem imel čas, da se ponovno povežem s sabo in razumem, kaj v mojem življenju ne deluje. Od tistega trenutka sem začel sprejemati nasvete za dobro počutje in se o tem podrobneje učiti. In tako danes uspevam.

11. Kako obvladujete svoje vsakdanje digitalno počutje?

Ni veliko pravil, ki bi jih bilo treba upoštevati. Ritualov, ki se jim posvečam, je malo, a so odločilni za moje počutje in produktivnost. Večinoma gre za aktivnosti na začetku in koncu delovnega dne. Na primer zvečer hranim svoj pametni telefon zunaj sobe in stran od nekaterih predelov moje hiše, ki bi morali biti namenjeni domačemu in zasebnemu življenju, kot je jedilna miza.

Čez dan si rezerviram določen čas za osredotočenost in poglobljeno delo, pri katerem čim bolj omejim motnje. Enako velja za sestanke: sestankov ne organiziram pred 11. uro, da bi lahko svoje bolj produktivne jutranje ure izkoristil za dejavnosti, ki zahtevajo več pozornosti. Vikend posvečam ‘polnjenju’. Mislim, da je zelo pomembno ohraniti povezavo z naravo. Pogosto si vzamem čas za dolge, tihe sprehode po gozdu ali parku. Kadarkoli utegnem, grem na morje, kjer se res lahko znebim vseh negativnih občutkov in stresa. Šport ima zame bistveno vrednost, verjamem v regenerativno vrednost telesne aktivnosti, ne glede na to, za katero gre: tečem ali plavam.