Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacije skupine “o28” in strateška komunikatorka, v tokratni kolumni govori o identiteti in avtentičnosti znamk. Identiteta je eno, avtentičnost pa drugo. Identiteta je obljuba, avtentičnost pa dejanje. Znamke, kot je Dove, avtentičnost živijo dosledno. Identiteta je tisto, kar ostane, ko izginejo dekoracije in utihnejo oglaševalski. Je občutek, ki preživi vse drugo.
Read moreExplore the world of branding and design
V tokratnem Profilu potrošnika nam je slovenska pevka Lara Baruca zaupala, katere znamke, kraji in rituali soustvarjajo njen vsakdan. Njene izbire odražajo trajnostno naravnanost, estetsko občutljivost ter navezanost na lokalno okolje, kulinariko in kulturo. Pri Lari Baruca je potrošništvo osebna zgodba in izraz življenjskega sloga.
Metka Hrovat, izvršna svetovalka za strategije znamk, BrandTrust in direktorica znamke in kadrov, SIP, v osrednji temi o tem, da je zaupanje postalo najdragocenejša valuta sodobnega sveta. Medtem ko se zaupanje v politiko in medije zmanjšuje, raziskave, kot je Edelman Trust Barometer, kažejo, da podjetja ostajajo eden redkih stabilnih stebrov. Prav zato identiteta znamke ni več le tržna odločitev, ampak je tudi odgovornost do ljudi, skupnosti in prihodnosti.
Blaž Kocjančič, partner in kreativni direktor agencije Internavti, v kolumni poudarja, da blagovne znamke za rast in dolgoročni uspeh potrebujejo skupnost različnih strokovnjakov. Ena sama oseba ne more nadomestiti ekipe, ki skupaj gradi identiteto, kulturo in zaupanje znamke.
Maruška Padar piše o tem, kako v svetu, kjer je vse preverljivo v nekaj sekundah in kjer digitalni odtis pove več kot oglas, identiteta znamke ni več dodatek, temveč pogoj. Generacija Z znamke dojema kot žive entitete z značajem, vrednotami in napakami. Avtentičnost, transparentnost in jasna osebnost niso več izbira, temveč edina pot do zaupanja in lojalnosti. Zakaj GEN Z izbira znamke, ki vedo, kdo so in si to tudi upajo biti?
ALEJA ni zgolj nakupovalno središče, temveč sodobna urbana zgodba Ljubljane. Je prostor, kjer se arhitektura, trajnost, druženje in doživetje združijo v jasno identiteto, ki presega klasične okvire trgovine. V pogovoru z direktorjem Tonijem Pugljem razkrivamo filozofijo centra, ki dokazuje, da fizični prostor še vedno ustvarja nekaj neprecenljivega: občutek pripadnosti, izkušnjo in vizijo prihodnosti mesta.
Sara Mekinc, direktorica vsebin pri bold.group, v tokratni kolumni razmišlja o tem, kako ne zbledeti. Znamke izziva, naj se v 2026 izvijejo iz primeža algoritmov in presežejo trend povprečnosti.
Uvodna uredniška misel Sogovornika pogovora poznam še iz časov, ko je deloval v Sloveniji – in že takrat se mi je zdel izjemno prodoren, inteligenten, z jasno artikulirano kritično mislijo, ki je vedno dajala misliti. Njegova ostrina ni zbledela, temveč se je skozi leta le še izostrila, tudi zdaj, ko deluje v mednarodnem okolju. Redko […]
Uvodna uredniška misel Vstopiti v prostor, kjer se je odvijal ta pogovor, je kot vstopiti v svet, kjer se estetika, zgodovina in strast do kulture prepletajo v vsakem detajlu. Vinilke, plakati, umetniški artefakti, rože povsod – vse govori o tem, da tukaj domuje nekdo, ki ne le ustvarja, temveč živi kulturo. Sogovornik je hvaležno bitje […]
Vir: Foto: Luka Kaše. Podatki so povsod – v medijskih raziskavah, na spletu, v marketinških načrtih, v neskončnih PowerPointih in Excelih. Plavamo v digitalnem oceanu, a redko kdo zna te številke, onkraj marketinških strategij in finančnih ciljev, uporabiti za resnično povezavo in komunikacijo blagovne znamke navzven. Težava je, da jih večina še vedno obravnava kot […]
Vir fotografije: osebni arhiv. Vedno sem imela rada svoj poklic medijskega planerja. Čeprav je bil medijski oddelek včasih integriran v kreativno agencijo ali pa je deloval samostojno kot medijska agencija, so bili »medijci« pogosto videni kot »čudna rasa«, ki »ne zna ničesar drugega kot uporabljati Excel in PowerPoint«. Tako so na nas gledali kolegi. Kreativci […]
Znamke, ki gradijo svojo strategijo na podatkih, morajo razumeti, da ti niso le orodje za optimizacijo, temveč tudi ogledalo družbenih razmerij. Če želimo, da znamke ostanejo človeške, morajo znati podatke uporabljati.
Uvod Ciciban ni le otroška revija. Je simbol slovenskega otroštva, kulturni fenomen in prostor, kjer se že osem desetletij srečujejo domišljija, umetnost in spoštovanje do najmlajših. Njegova zgodovina je zgodovina slovenskega založništva, pedagogike in ilustracije. Prva številka je bila zasnovana, napisana in narisana v pičlih dveh mesecih, izšla pa je septembra 1945 v izjemni nakladi […]
Get the latest branding articles delivered to your inbox.