Andrej Pompe, Osupljiva moč zgodbe

Iz domače knjižnice Ines Markovčič

Pri snovanju te rubrike sem prvotno razmišljala, kako bom predstavljala aktualne nove prebrane knjige iz marketinga, znamčenja. Pa sem se pri premisleku in zlaganju moje knjižne police nazadnje ustavila, in me je prešinila druga ideja. Mnogokrat se ljudem zgodi, da izide neka knjiga, vsi jo berejo/mo, se o njej pogovarjamo, je trenutni boom ali hit ali must-read, potem pa jo odložimo, in najbrž se tri četrtine ljudi redko zateče nazaj k prebiranju. Že v najstniških letih sem rada hrčkala stvari, ki so se me dotaknile. Sploh prebrane: najljubši strip, roman, pa članki iz Sobotne priloge … To sicer vse ostaja v mojem domačem kraju na nekih kupih, a vendar, ko sem se preselila, sem si hitro spet ustvarila svojo knjižnico. Menim, da že ostali mediji dovolj vestno uresničujejo plemenito vlogo pri recenziranju novih, aktualnih knjig, in ker vsa leta poklicno zorim v ugledni medijski hiši, kjer se določene stvari shranjujejo, podčrtujejo za kdaj drugič, ker vse je pomembno … (celo svojo »službeno knjižnico« imamo) sem se odločila, da to svojo privatno in poklicno prakso nadaljujem na straneh te rubrike. Iz svoje knjižne police bom vsakič potegnila meni ljubo čtivo, ne glede na čas ali (življenjsko) obdobje, v katerem sem ga bolj požirala, žvečila, se vračala, podčrtovala … Izluščila bom en izsek in ga osvetlila v luči filozofije zgodbarjenja in potrošništva. In ne, vse predstavljene knjige se ne bodo nujno vsebinsko in žanrsko nanašale na teorijo marketinga in znamčenja, to pa zato, ker želim odpirati polja interdisciplinarskih premislekov.

Andrej Pompe

OSUPLJIVA MOČ ZGODBE

Izdala: Medijski partner, 2024

Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Običajno se pri zgodbarjenju vrtimo okrog tega, kako navdušiti, prepričati, presenetiti, navdhiniti … a prava dodana vrednost je tudi v tem, da mora dobra zgodba nujno tudi obremeniti, pretresti ali še kako drugače vplivati na nas. Namen zgodbe, kot pojasnjuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.

Zgodbe morajo dati predvsem misliti. Z digitalnim pripovedovanjem pa so danes vstopile v še nove oblike reprezentacije mišljenja. Vsi mi smo pripovedovalci zgodb; zgodbe so »imanentne v človeku«. Pri čemer je treba paziti: če so mašilo, kot smiselno poduči pisec tega priročnika, potem niso več zgodbe.

Tudi zgodbe v svetu znamčenja so nekaj, kar nas lahko osupne, nam da misliti, so magnet, zabava, lahko tudi »strašilo«. To dialektiko razmišljanja dr. Pompe teoretsko razčlenjuje v kontekstu miselne disonance in resonance. A vrnimo se k zgodbam in k smislu zgodb. Zgodba je v vsakem primeru najprej »univerzalni ustvarjalec zaznavanja«. Sleherna znamka mora opraviti to nalogo, saj si želi pritegniti pozornost občinstva, jih očarati. V nasprotnem primeru jih zgodba bolj kot ne dolgočasi in ne prepriča, tudi siromaši in jemlje vitalno energijo fokusa. Tega učinka v svetu znamčenja ne želimo.

Mnoge raziskave potrjujejo, da gre večina zaznav v pozabo. Ob poplavi družbenih omrežij toliko bolj in hitreje. Današnji »post« je lahko v naslednji sekundi pozabljen in irelevanten (čeprav je pripovedovanje zgodb na družbenih omrežjih »podlaga za več kot 65 % pogovorov«). Če zgodbe niso koristne, gredo v pozabo in so prav tako irelevantne. Miselne procese še lahko stimuliramo in obogatimo z bolj dovršenimi tehnikami in miselnimi igrami pripovedovanja zgodb, ki pritegnejo, a če zgodbe obenem niso sprožilec in generator čustev, težko ohranjajo kondicijo ustvarjanja pomena. Vrh vsega pa »ni nujno, da je to, kar je za nekoga smiselno, pomenljivo tudi za drugega«. Moč »emocionalne konverzacije« je bistvena esenca sproščanja znamkinega duha.

Emocionalna konverzacija je esenca sproščanja znamkinega duha

Procesi zgodbarjenja v svetu znamčenja so zahtevna naloga, ki je ne gre podcenjevati. To ni naloga za vsakogar. Tudi ni nujno naloga za tistega, ki je zgolj boljše pišoč. Artikulacija dobrih misli (bodisi v pisnem bodisi zvočnem, vizualnem itd. diskurzu) mora predvsem odpirati »elektrarno čustev« tako, da si zgodbe ponovno želimo. Osupljiva moč zgodbe je dobrodošel priročnik za vse obstoječe in bodoče pisce dobrih zgodb. Je kot kompas nekaterih temeljnih dejstev, teoretsko in praktično podkrepljenih. Vsi mi radi poslušamo zgodbe, ne glede na poreklo, geografsko pripadnost, spol, starost … zato velja temeljna načela Paula Smitha, na katera se sklicuje in v nadaljevanju razčlenjuje tudi dr. Pompe, nujno nadgraditi in prevajati v kontekstih (bolj kot vsedemografskosti) glokalizacije, ki je v sodobnem, diverzificiranem in stratificiranem svetu nujna, če že ne pričakovana.